Z veseljem sporočam, da je v reviji Socialna pedagogika izšel nov izvirni znanstveni članek z naslovom Supervizija kot metoda preprečevanja poklicne izgorelosti pri pedagoških delavcih. V članku predstavim ključne izsledke kvantitativne raziskave.Z vami delim povzetek članka, celoten tekst pa najdete v reviji. Lepo vabljeni k branju!
Referenca:
Ćorić, A. (2023). Supervizija kot metoda preprečevanja poklicne izgorelosti pri pedagoških delavcih. Socialna pedagogika 27(3- 4), str. 179 – 204.
Povzetek
Pedagoški poklici so uvrščeni med bolj stresne, zato je za pomembno, da zaposleni razvijejo učinkovite načine soočanja s stresom. Supervizija predstavlja prav eno od takšnih metod. Raziskujemo, ali je vključenost v supervizijski proces pomemben dejavnik pri spoprijemanju s stresom in manjši poklicni izgorelosti pedagoških delavcev. V raziskavi smo primerjali 100 pedagoških delavcev, ki so se v zadnjih petih letih udeležili skupinske supervizije, in 100 pedagoških delavcev, ki se niso. Rezultati kažejo, da ne obstaja pomembna razlika v poklicni izgorelosti glede na vključenost v supervizijo. Obstaja pa razlika v strategijah spoprijemanja s stresom – pedagoški delavci, ki so obiskovali supervizijo, imajo nižje izražene strategije izogibanja, te pa napovedujejo manjšo stopnjo zaznane poklicne izgorelosti. Pokazale so se tudi razlike glede na trajanje in pogostost supervizije. Večletna vključenost v supervizijo rezultira v zmanjšanju doživljanja čustvene izčrpanosti ter pripomore k povečanju aktivnega spoprijemanja s stresnimi situacijami. Večje število srečanj skupine vpliva na večjo intenziteto doživljanja osebne izpolnitve.
Ključne besede:
supervizija, razvojno-edukativni model, stres, izgorelost, strategije spoprijemanja.
Revijo Socialna pedagogika izdaja Združenje za socialno pedagogiko in jo lahko naročite na: https://revija.zzsp.org/kontakt.htm
